Knjige

KAKOVOST OSKRBE STAREJŠIH - IZZIV ZA PRIHODNOST

Knjiga nas seznanja s položajem starejših oseb v današnji družbi z vidika družbene skrbi predvsem najranljivejših in najpogosteje nameščenih v domovih za starejše. Kritično analizira elemente t. i. »totalnih« ustanov, ki so se skozi desetletja pretihotapili v objem institucionalne oskrbe in nege starejših. V tem smislu opisuje različne oblike strukturnih oz. sistemskih zlorab, ki jih družba in uradna politika vse premalo prepoznavata, stiska ter nemoč starejših, pogosto z demenco, pa ostajata neopazna znotraj zaklenjenih vrat oddelka doma. Večji del knjige je namenjen predstavitvi novejših konceptov oskrbe starejših, predvsem IV. generaciji domov za starejše s psihosocialnim konceptom. Podrobno sta opisana razvoj in pomen t. i. gospodinjskih skupin, ki v polnosti udejanjajo psihosocialni koncept in kjer se poudarjajo samostojnost, zasebnost, domačnost, varno zavetje ter samoodločanje. Osnovno sporočilo knjige je pravica do kakovosti življenja kljub starosti, demenci ali kateri koli drugi bolezni.

V zadnjih dveh poglavjih je predstavljena vrsta novejših projektov, ki udejanjajo zamisli sodobnih konceptov oskrbe starejših v Sloveniji.

ZID MOLKA – OBLIKE DELA Z OSEBAMI Z DEMENCO NA PRIMERU VALIDACIJE IN DRUGIH NOVIH TEORIJ

Demenca kot zid molka? Da, prizadete osebe se umaknejo vase, pozabljajo besede, raje ne govorijo več, da jih ne bi drugi nenehno popravljali, pa tudi svojci molčijo – iz strahu pred »sramoto«, iz občutka krivde: »kaj smo zagrešili, da je doletelo prav nas, mojega svojca.«

Zid molka je mogoče prebiti, tako pri dementnih kot pri svojcih. Če bomo govorili, bo to pomagalo vsem. Pomaga védenje o bolezni, poteku, napredovanju, terapijah in oblikah pomoči. Zlasti v začetni fazi demence lahko prizadeta oseba aktivno sodeluje. Molk ne bo pomagal. Pomagalo bo le, če bomo o tem govorili.

Knjiga s teoretičnega vidika podrobno razloži koncept validacije po Naomi Feil (avtorica teorijo podkrepi s številnimi primeri iz prakse), z opisom temeljnega odnosa, stadijev demence s pripadajočimi tehnikami validacije in predstavitvijo skupinske validacije. V nadaljevanju so predstavljene številne novejše, sodobne evropske tehnike dela z ljudmi z demenco kot npr. integrativna validacija, orientacija v realnost, majevtika, koncept set, psihoterapija z ljudmi z demenco, bazalna stimulacija, delovna terapija z ljudmi z demenco, in številne druge. Knjiga je izvrsten priročnik za vse, ki se srečujejo in delajo z ljudmi z demenco.

PSIHOSOCIALNA DRUŽINSKA TERAPIJA

Za razvoj vseh vrst pomoči je značilno, da se različne službe vedno bolj specializirajo za določeno skupino uporabnikov. Pri tem uporabljajo posebne metode in tehnike, katerih cilj je doseči specifično pomoč za specifične probleme. Psihosocialna terapija je po svojem značaju generalistična, zato mora biti terapevtov osnovni pristop in osnovna metoda odprta za različne tehnike, ki jih po potrebi lahko integrira. To ustreza tudi klientovim zahtevam: integralna obravnava sklopa problemov, s katerimi se je prijavil. Zato sta avtorja v tej knjigi poskusila integrirati vidik, ki izhaja iz nalog in procesov, za pomoč pri materialnih in nematerialnih problemih in za pomoč posamezniku in njegovi okolici.

Teorija, ki je opisana v tej knjigi, izhaja iz izkustveno usmerjene družinske terapije Walterja Kemplerja (1973), katera izhodišča in način delovanja sta avtorja razširila in izpopolnila.

PSIHOSOCIALNA TERAPIJA PRI SPOLNI ZLORABI V DRUŽINI

Avtor želi v knjigi prikazati izhodišča celostne terapevtske obravnave družin, v katerih je prisotna spolna zloraba otrok. Ta izhodišča so usmerjena tako na (duševno) zdravje in blaginjo otroka kot na zdravje ostalih družinskih članov.

V knjigi želi avtor prikazati, kako je mogoče spretno ravnati med skrajnostmi v pristopu: zgolj usmerjenost na zaščito otroka na eni strani, popolna usmerjenost na družino na drugi strani in na tretji strani usmerjenost na kaznovanje storilca. Avtor zastopa stališče, da je možno povezati prvine vseh treh pristopov z željo, da se zaščiti otroka , staršem pa se pomaga pri oblikovanju njihove vzgojiteljske odgovornosti.