Model Kultura usklajenih odnosov

IZHODIŠČA

Izobraževalni program »Kultura usklajenih odnosov« vpeljuje dinamičen pristop, na osnovi katerega pridobijo stanovalci na dostojanstvu življenja, zaposleni pa večjo kompetentnost in soodgovornost pri delu.

Izkušnje so pokazale, da se sprememb v organizaciji, ki globlje posežejo v filozofijo dela in kulturo odnosov, ne da izvesti na enostaven način ali samo z edukacijo dela zaposlenih v domu. Prepoznali smo, da s parcialnimi pristopi na področju usposabljanja zaposlenih ne dosežemo globljih sprememb.

Zato poleg sistematičnega usposabljanja vseh zaposlenih za kulturo usklajenih odnosov vzporedno s širšim vodstvenim timom razmišljamo o oblikovanju organizacijskih in sistemskih pogojev za razvoj kulture usklajenih odnosov. Oba pola tako usmerjamo k istemu cilju in spremljamo spremembe na področju organizacijske kulture, odnosne usmerjenosti in vsebine dela.

CILJ

Oblikovati organizacijske in sistemske pogoje za razvoj kulture usklajenih odnosov.

VRSTE DELAVNIC

1. Vodstvena delavnica: Teoretična izhodišča modela Kulture usklajenih odnosov
2. Vodstvena delavnica: Organizacija dela, vodenje in bivalno okolje
3. Vodstvena delavnica: Zapis projekta
4. Vodstvena delavnica: Evalvacija

VSEBINA DELAVNIC

1. Vodstvena delavnica: Teoretična izhodišča

• Spremembe in uvajanje sprememb
• Sprememba modela dela
• Teoretična izhodišča modela Kultura usklajenih odnosov
• Ključne ideje modela Kultura usklajenih odnosov
• Usklajen odnos in pomen navezanosti
• Ocena stanja v ustanovi

2. Vodstvena delavnica: Organizacija dela, vodenje in bivalno okolje

• Organizacija dela in razvoj avtonomije avtonomnih delovnih timov
• Vodenje in vodja organizacijske enote
• Bivalno okolje

3. Vodstvena delavnica: Zapis projekta

• Določanje ciljev po S.M.A.R.T.
• Izdelava načrta (opredeliti glavni cilj, delni cilji, aktivnosti posameznega delnega cilja, opredelitev odgovornih oseb, opredelitev časovnih terminov, analiza tveganja itd.)
• Prenos vsebine projekta zaposlenim in njihovo vključevanje v projekt

4. Vodstvena delavnica: Evalvacija

• Predstavitev poteka projekta, analiza in izboljšava posameznih vsebinskih področij: stanovalci, svojci, referenčne osebe, avtonomni delovni timi, podporne službe, vodenje, dokumentiranje in prenos informacij, usklajenost
• Napotila za naprej

CILJNA SKUPINA

Širši vodstveni tim in ključni zaposleni

IZVAJALCI

• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Franci Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.

ČASOVNI OBSEG

1. vodstvena delavnica: Teoretična izhodišča modela Kulture usklajenih odnosov (2 dni, 14 ped. ur)
2. vodstvena delavnica: Organizacija dela, vodenje in bivalno okolje (2 dni, 14 ped. ur)
3. vodstvena delavnica: Zapis projekta (po dogovoru, 1 ali 2 dni, 7 oz. 14 ped. ur)
4. vodstvena delavnica: Evalvacija (po dogovoru, 1 ali 2 dni, 7 oz. 14 PU)

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

10 – 15

TERMIN IN KRAJ

Delavnice izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.

STRATEŠKA REFLEKSIJA KUO Z VODSTVOM

NAMEN

Strateška refleksija KUO je moderiran refleksijski proces, namenjen vodstvom ustanov, ki že delujejo po izhodiščih Kulture usklajenih odnosov. Ne gre za svetovanje ali prenos rešitev, temveč za strukturiran razmislek, v katerem vodstvo ob podpori izvajalcev oblikuje uvide in razvojne usmeritve.

Vloga izvajalcev je v moderiranju strokovne razprave znotraj okvira KUO, ki pomaga osvetliti povezave med odnosi, vodenjem, organizacijo dela in kulturo ustanove. Rešitve ne prihajajo od zunaj, temveč nastajajo iz prakse ustanove same, ki najbolje pozna svoje ljudi, omejitve in možnosti.

Strateška refleksija vodstvu omogoča:

• distanco od vsakodnevne operativnosti,
• jasnejši vpogled v delovanje sistema,
• utrjevanje vodstvene drže, skladne z izhodišči KUO,
• oblikovanje orientacij za nadaljnji razvoj.

ZA KOGA IN KDAJ JE PRIMERNA

• za vodstva ustanov, ki KUO že izvajajo,
• ob spremembah, zastojih ali menjavah v vodstvu,
• kot redna oblika podpore pri dolgoročnem razvoju.

NAČIN DELA

Strateška refleksija poteka kot moderiran dialog z vodstvom, ki temelji na refleksijskih vprašanjih, razmisleku o izzivih iz prakse in povezovanju izkušenj z izhodišči KUO. Poudarek je na razumevanju in orientaciji, ne na iskanju hitrih rešitev.

IZVAJALKE

• Taja Borštnar, univ. dipl. soc. del., integrativna psihoterapevtka, seksualna psihoterapevtka in predavateljica 
• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.

ČASOVNI OBSEG

6 pedagoških ur

TERMIN IN KRAJ

Delavnice izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

10 – 15

KULTURA USKLAJENIH ODNOSOV - DELAVNICE ZA ZAPOSLENE

CILJ

Cilj programa je ustvariti v domu novo kulturo, kjer je posameznik slišan, razumljen in upoštevan.

CILJNA SKUPINA

Izobraževanje je namenjeno ustanovam, ki vpeljujejo model Kultura usklajenih odnosov. Vključijo naj se zaposleni vseh profilov, vključno z direktorjem/ico.

VSEBINA

• Razvoj konceptov naravnanosti na osebo

• Razlike med usmerjenostjo na ustanovo in usmerjenostjo na osebo
• Selitev v dom – začetek grajenja odnosov
• Sistemi spoznavanja stanovalcev, življenjski načrt
• Dati glas vsem vključenim v življenje doma
• Empatija, konstruktivizem, samorefleksija
• Ohranjanje samostojnosti in možnosti izbire ter zasebnosti
• Eksplicitno in implicitno načrtovanje
• Možgani: razvoj možganov, sistem navezanosti in zaupanja, motivacijski sistem, stresni sistem
• Opolnomočenje
• Pristopi zaposlenih, ki spodbujajo in gradijo odnose
• Referenčno delo in nove vloge zaposlenih
• Prehranjevanje, kopanje in jemanje zdravil naravnano na stanovalca
• Pomen vlog in aktivnosti za stanovalca
• Vključevanje svojcev
• Podpiranje skupnosti pri žalovanju in izgubi
• Pomen in značilnosti življenjskega okolja, naravnanega na osebo
• Kako vnesti nove ideje/pristope v življenje

NAČIN DELA

Del programa je v obliki predavanj, delno v obliki vaj in delu v podskupinah.

ČASOVNI OBSEG

13 predavanj/delavnic po 4 pedagoške ure

PREDAVATELJICE

• Eva Imperl, univ. dipl. psih.

• Irena Špela Cvetežar, dipl. med. sestra
• Vida Lukač, dipl. med. sestra
• Leonida Razpotnik, univ. dipl. soc. del.
• Taja Borštnar, univ. dipl. soc. del., IMAGO facilitator in specializantka integrativne psihoterapije

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

20 – 25

IZHODIŠČA

Kultura usklajenih odnosov je celovit model, ki kaže v praksi domov za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih presenetljive učinke in deluje blagodejno pri stanovalcih. Temelji na pozornosti/naklonjenosti in dosega pozitivne učinke ter spremembe v bolnišnicah, psihiatričnih klinikah in domovih za starejše v Nemčiji, Avstriji in Švici.

TERMINI IN KRAJ

Program izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.

DELOVNI TIMI – TRENING SOCIALNIH VEŠČIN

IZHODIŠČA

Model Kultura usklajenih odnosov spodbuja razvijanje večje avtonomije stalnih delovnih timov. Namen tega izobraževanja je okrepiti socialne veščine zaposlenih, kar omogoča boljšo povezanost v timu, večjo produktivnost in boljše medosebne odnose. Zaposlenim želimo ponuditi orodja in strategije za učinkovito sodelovanje ter ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja.

CILJ

Udeleženci bodo razvijali ključne kompetence za:

• izboljšanje timske dinamike,
• boljšo medsebojno povezanost,
• ustvarjanje motivirajočega in podpornega delovnega okolja.

CILJNA SKUPINA

IZVAJALKA

Taja Borštnar, univ. diplomirana socialna delavka, certificirana integrativna psihoterapevtka in Imago facilitator. Ima 10 let izkušenj dela v socialnem varstvu (center za socialno delo in dom starejših občanov). V domu starejših občanov je bila v času uvajanja Kulture usklajenih odnosov odgovorna oseba za implementacijo novega koncepta dela. Ima veliko izkušenj dela z delovnimi timi in skupinami. Že nekaj let deluje kot samozaposlena. Poleg psihoterapevtske prakse svoje delo dopolnjuje v obliki izobraževanj, delavnic in seminarjev. Kot habilitirana višja predavateljica predava na Abituri v Celju, kjer poučuje predmeta Čustvena inteligenca in osebni razvoj ter Menedžment stresa in metode sproščanja in na Pedagoški fakulteti UL na študijskem programu Pomoč z umetnostjo, kjer poučuje predmet Psihoterapija in integrativna psihoterapija.

ČASOVNI OBSEG

Izobraževanje obsega tri delavnice v trajanju 4 pedagoških ur. Pogostost izvajanja izobraževanja prilagodimo vašim željam (običajno 1 termin mesečno, lahko tudi bolj pogosto).

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

20

TERMIN IN KRAJ

Program izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.

MEDNARODNI KONGRES KONGRUENTNA ODNOSNA NEGA – KULTURA USKLAJENIH ODNOSOV

IZHODIŠČA

V letu 2026 bo Slovenija gostila mednarodni kongres Kongruentna odnosna nega – Kultura usklajenih odnosov (KUO), ki bo združil strokovnjake, vodstva ustanov, raziskovalce in praktike iz različnih evropskih držav, ki v svojih okoljih razvijajo in uresničujejo model Kulture usklajenih odnosov.

Kongres bo mednarodni prostor srečevanja, izmenjave izkušenj in poglobljenega razmisleka o odnosni kulturi v dolgotrajni oskrbi in socialnovarstvenih ustanovah. V ospredju bodo teoretična izhodišča in konkretni primeri iz prakse, ki kažejo, kako se KUO udejanja v različnih organizacijskih, kulturnih in sistemskih okoljih.

Posebnost kongresa je, da bo nastajal v sodelovanju z ustanovami, ki KUO že razvijajo v praksi. Njihove izkušnje, vprašanja in izzivi bodo pomemben del vsebinskega oblikovanja kongresa.

NAMEN

Direktor, vodje, strokovni delavci

• poglobiti razumevanje KUO kot razvojnega modela,
• osvetliti aktualne izzive in priložnosti pri njegovem izvajanju,
• omogočiti mednarodno izmenjavo izkušenj,
• okrepiti povezavo med odnosno kulturo, organizacijo dela in vodenjem,
• nasloviti pomen odnosov v času pomanjkanja kadrov in sistemskih sprememb.

VSEBINSKI POUDARKI

Srečanje bo trajalo od 9:00 do 11:00.

• razvoj in stanje KUO v evropskem prostoru,
• izzivi izvajanja KUO v stacionarni negi in oskrbi,
• vloga vodstva in organizacije dela,
• vpliv odnosne kulture na kakovost življenja stanovalcev in delovno okolje zaposlenih,
• primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine,
• sistemski in strukturni vidiki razvoja KUO.

MEDNARODNA RAZSEŽNOST IN SOUDELEŽBA USTANOV

Na kongresu bodo sodelovali mednarodni predavatelji in predstavniki ustanov iz držav, kjer se KUO že razvija in izvaja v praksi, iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Poseben poudarek bo namenjen slovenskim izkušnjam ter njihovemu umeščanju v širši evropski prostor.

Ustanove, ki v Sloveniji delujejo po modelu Kulture usklajenih odnosov, bodo povabljene k aktivni soudeležbi pri oblikovanju vsebine kongresa – od izbora tem do predstavitve primerov iz prakse. S tem kongres ne bo zgolj predstavitev strokovnih vsebin, temveč živ prostor učenja, izmenjave in skupnega razmisleka, kjer sta teorija in praksa enakovredna sogovornika.

KOMU JE KONGRES NAMENJEN

• ustanovam, ki že delujejo po modelu KUO,
• vsem, ki razmišljajo o uvajanju KUO.

KULTURA USKLAJENIH ODNOSOV V PRAKSI. OD STRUKTUR K ODNOSOM. OD ODNOSOV K ŽIVLJENJU.

IZHODIŠČE

Ustanove, ki so vpeljale model Kultura usklajenih odnosov (KUO), so naredile pomemben korak k bolj kakovostnemu življenju stanovalcev in bolj stabilnemu delovnemu okolju zaposlenih. V praksi se pogosto pojavljajo izzivi, ki otežijo ohranjanje in razvoj KUO: pogoste menjave zaposlenih, premalo časa za uvajanje, ter omejene možnosti za poglobljeno usposabljanje.

Sčasoma znanje zbledi, načela se različno razumejo, kar vpliva na kakovost odnosov, delo v timih in vzdušje v ustanovi. Program je zasnovan kot kratka, a poglobljena osvežitev ključnih vsebin KUO, neposredno povezana z vsakodnevnimi situacijami.

CILJI

Udeleženci bodo:

• osvežili in utrdili temeljna načela KUO,
• poglobili razumevanje odnosa med smislom, vedenjem, odnosi in organizacijo dela,
• dobili konkretne pristope za reševanje izzivov v praksi,
• okrepili učinkovitost stalnih delovnih timov in zmanjšali napetosti,
• jasneje razumeli vlogo avtonomije in referenčnih oseb pri ustvarjanju varnosti za stanovalce in zaposlene.

VSEBINA

Program vključuje 4 poglobljena srečanja/delavnice, vsako na eno ključno temo KUO:

1. Smisel in usklajenost
   Kako ustvarjati smiselno življenje stanovalcev (ne le strukturiran dan) – kdaj in kako postanejo aktivnosti smiselne, ter kako razumeti vedenje kot sporočilo in graditi usklajen odnos.
   Rezultat: več razumevanja, manj konfliktov, več varnosti v odnosu.
   
   
2. Stalni timi – zakaj delujejo
   Zakaj so stalni delovni timi temelj KUO, zakaj delujejo, kako jih oblikovati in zakaj “skupina ni nujno tim”. Poudarek na velikosti, stabilnosti, stalnosti, odgovornosti in povezanosti.

Rezultat: več jasnosti v vlogah, več odgovornosti, manj izgorelosti.

1. Avtonomija stalnih delovnih timov
   Avtonomija ni prepuščenost, temveč jasen okvir + zaupanje. Kaj mora biti urejeno, da tim lahko prevzema odgovornost brez stalnega nadzora. Pogoji, strukture in dogovori za učinkovito avtonomijo.
   Rezultat: več samostojnosti timov, manj nepotrebnega nadzora, boljši pretok informacij.

1. Referenčnost in referenčne osebe
   Razumevanje referenčnosti kot odnosa, ne naloge. Referenčnost kot odnos, ki daje varnost – stanovalcem, svojcem in zaposlenim. Kaj pomeni biti referenčna oseba v praksi in kako to ohranjati v timu.
   Rezultat: več stabilnosti, več zaupanja svojcev, bolj osebna obravnava stanovalcev.

Ustanova lahko naroči celoten program (vsa 4 srečanja), ki omogoča zaokroženo nadgradnjo modela KUO, ali izbere posamezno delavnico, glede na aktualne potrebe, izzive ali razvojne prioritete. Posamezne vsebine so samostojne, hkrati pa se med seboj dopolnjujejo in gradijo celoto.

NAČIN DELA

Delo poteka na praktičnih primerih, z aktivnim sodelovanjem udeležencev.

CILJNA SKUPINA

• zaposleni v delovnih timih,
• vodje delovnih timov,
• vodstveni in strokovni delavci,
• novi sodelavci, ki se vključujejo v KUO.

ČASOVNI OBSEG

4 srečanja po 4 pedagoške ure.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

Do 25

PREDAVATELJICI

• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.

TERMIN IN KRAJ

Program izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.