Organizacija in razvoj ustanove

IZHODIŠČE

V sodobnem, hitro spreminjajočem se okolju je privabljanje in zadrževanje zaposlenih eden izmed ključnih izzivov organizacij. Uspešna ustanova je tista, ki oblikuje spodbudno, vključujoče in razvojno naravnano delovno okolje. Zadovoljni in motivirani zaposleni namreč prispevajo k večji produktivnosti, inovativnosti ter dolgoročni stabilnosti ustanove.

Socialnovarstvene ustanove se soočajo z naraščajočimi pritiski, pomanjkanjem kadra in fluktuacijo zaposlenih, kar pomembno vpliva na stabilnost timov in kakovost obravnave. V takšnih okoliščinah postaja ključno vprašanje, kako ustvarjati delovno okolje, ki zaposlenim omogoča, da tudi v zahtevnih pogojih ohranjajo energijo, zavzetost in občutek smisla.

Raziskave kažejo, da zaposleni ostajajo v organizacijah, kjer doživljajo zaupanje, pripadnost, jasne okvirje in podporo pri soočanju z obremenitvami. Pomembno vlogo ima vodenje, ki gradi odpornosti sistemsko – skozi odnose, organizacijo dela in kulturo ustanove.

CILJNE SKUPINE

Vodilni in vodstveni delavci. 

VSEBINA

Seminar se osredotoča na razumevanje rezilience kot sposobnosti posameznikov in organizacij, da se prilagajajo obremenitvam, spremembam in negotovosti ter pri tem ohranjajo delovno sposobnost, odnose in kakovost delovanja.

Predstavljeni bodo ključni stebri rezilience, ki:

• vplivajo na doživljanje varnosti in smisla pri delu,
• krepijo občutek kompetentnosti, vpliva in odgovornosti zaposlenih,
• podpirajo zdrave odnose v timih,
• pomagajo organizaciji, da se odziva prožno in stabilno hkrati.

Poudarek bo na vlogi vodstva pri ustvarjanju okvirov, v katerih se rezilienca lahko razvija – ne kot individualna zahteva do zaposlenih, temveč kot lastnost delovnega okolja in kulture ustanove.

PREDAVATELJICA

Ddr. Silvia Dirnberger Puchner, psihoterapevtka, vodja Inštituta za sistemsko svetovanje, Avstrija

ČASOVNI OBSEG

3 dni, 20 pedagoških ur

DATUM IN KRAJ

13. – 15. april 2026, Rimske Terme

VERIFIKACIJA PROGRAMA

Izobraževalni program bomo skladno z določili Zakona o socialnem varstvu predložili v verifikacijo in točkovanje Socialni zbornici Slovenije.

RAZVIJANJE TIMOV IN SODELAVCEV – SODOBNI PRISTOPI VODENJA

IZHODIŠČA

Socialnovarstvene ustanove se že dalj časa soočajo s kroničnim pomanjkanjem kadra in z izzivi ohranjanja kakovosti obravnave ob omejenih virih. Eden ključnih odgovorov je razvoj vodenja, ki spodbuja zaupanje, sodelovanje in avtonomnost timov. Sodobni pristopi voditeljstva podpirajo zadržanje zaposlenih, večjo motivacijo in strokovno rast, kar neposredno prispeva k večji kakovosti in varnosti obravnave uporabnikov. Izobraževalni program prispeva k razvoju kompetenc vodij in kakovostnemu vodenju timov.

Zakaj vodenje?

Vodje ustvarjajo okvir, v katerem timi delujejo. Njihovo ravnanje vpliva na organizacijsko kulturo, zadovoljstvo zaposlenih in kakovost oskrbe.

Za uspešno delovanje timov so ključni:

• ustrezna velikost timov in pravična obremenitev,
• razvijanje kompetenc zaposlenih,
• jasni cilji, pregledne vloge in odgovornosti,
• učinkovita komunikacija in dostop do potrebnih virov,
• kultura povratnih informacij in priznanj,
• strukturirano reševanje konfliktov in mentorstvo,
• skrb za smisel dela in vključevanje zaposlenih v odločanje.

Avtonomnost timov

Za doživljanje smisla in večjo zavzetost zaposlenih je ključna avtonomnost timov, ki pa mora biti podprta z jasnimi strukturami, dogovori in zrelostjo organizacijske kulture. Vodenje mora omogočati in usmerjati avtonomijo, s tem pa povečuje učinkovitost, inovativnost in odgovornost zaposlenih. Program ponuja konkretna orodja za uvajanje avtonomije v delovne time v socialnovarstveno okolje.

Vloga vodje danes

Sodobni vodja je razvijalec tima in sodelavcev. To zahteva:

• osebni in profesionalni razvoj,
• učenje sodobnih veščin, tehnik in orodij,
• sposobnost prenašanja znanja na sodelavce.
• ustvarjanje kulture, ki temelji na zaupanju in refleksiji.

Gre za proces, ne enkratni dogodek: sprememba načina razmišljanja in delovanja se gradi postopno.

CILJI

Udeleženci bodo:

• razumeli spremenjeno vlogo vodje pri vzpostavljanju in vodenju stalnih delovnih timov;
• poznali glavne naloge, odgovornosti in kompetence vodje;
• reflektirali temeljna prepričanja, ki vodijo vodjo pri delu, ter prepoznali, kdaj ta prepričanja ovirajo spremembo načina vodenja;
• prepoznali okvirne pogoje in strukture, ki omogočajo avtonomnost timov;
• znali delegirati naloge in odgovornosti timu;
• izvajali procese refleksije in povratne informacije v timu;
• uporabljali konkretna orodja za razvoj tima in kakovost dela;
• razumeli pomen etike v vodenju;
• na osnovi predhodne 360° ocene prepoznali svoje močne strani in razvojna področja ter na tej osnovi oblikovali osebni razvojni načrt za krepitev vodstvenih veščin.

CILJNE SKUPINE

Program je namenjen:

• direktorjem, vodjem področij, vodjem oddelkov in timov,
• strokovnim vodjem, mentorjem, koordinatorjem kakovosti,
• vsem, ki želijo razvijati agilne in sodelovalne oblike vodenja, ter opolnomočiti zaposlene za samostojno in odgovorno delo v avtonomnih delovnih timih.

VSEBINA

Program ponuja celosten okvir sodobnega vodenja z izkustvenim učenjem in praktično uporabo orodij.

Tematski sklopi:

1. Zakaj razvijati avtonomijo timov: sodobni koncepti, agilnost.
2. Avtonomnost delovnih timov: lastnosti in odgovornosti avtonomnih delovnih timov, opolnomočenje tima, organiziranje avtonomnih delovnih timov, načini komunikacije, faze razvoja tima, usposabljanja za uspešno uvedbo avtonomnih delovnih timov, odgovornosti vodstva do avtonomnih delovnih timov, pogoji za uspešnost referenčne odnosne nege.
3. Vodja: vloga, odgovornosti in naloge vodje, samorazvoj vodje. Orodja za razvoj tima in kakovost dela.
4. Okvirni pogoji za samoorganizirano delo. Orodja, ki omogočajo, da pri zaposlenih nastopijo procesi refleksije (feed-back, pogovor o kritiki).
5. Etika in duhovnost v pomagajočih poklicih: pomen, integracija v prakso vodenja.
6. Izkustveno učenje reševanja konfliktov.
7. Analiza primerov iz prakse udeležencev.
8. Vodenje z zgledom: osebna verodostojnost.
9. Coaching v vodenju.
10. Samorefleksija vodstvenih kompetenc – 360° analiza vodstvenih praks in priprava individualnega razvojnega načrta.
11. Pozitivno vodenje: razvijanje močnih strani, priznanja, motivacija.

ČASOVNI OBSEG PROGRAMA

Program je dvoletni in se izvaja v obliki 6 tridnevnih seminarjev. Časovni obseg programa je 120 pedagoških ur.

OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV PROGRAMA

• Redno obiskovanje programa
• Redno delo na nalogah med termini
• Plačilo v višini 80 % celote kotizacije, če ustanova v primeru odsotnosti ne poskrbi za nadomestnega udeleženca.

PREDAVATELJI

• Taja Borštnar, dipl. soc. del., integrativna psihoterapevtka, edukantka seksualne psihoterapije in IMAGO facilitator
• ddr. Silvia Dirnberger Puchner, psihoterapevtka, vodja Inštituta za sistemsko svetovanje, Avstrija
• Eva Imperl, dipl. psih.
• Tanja Imperl, dipl. soc
• Violeta Potočnik Krajnc, dipl. soc. del., sistemska terapevtka, NLP Master coachinja
• Imena ostalih predavateljev bodo znana naknadno

TERMINI IN KRAJI SEMINARJEV

1. termin: 21. – 23. 1. 2026, Hotel Astoria Bled
2. termin: 24. – 26. 3. 2026, Rimske Terme
3. termin: 3. – 5. 6. 2026, Hotel Paka, Velenje
4. termin: 16. – 18. 11. 2026, Hotel Astoria, Bled
5. in 6. termin: 2027

VERIFIKACIJA PROGRAMA

Izobraževalni program je točkovan pri Socialni zbornici Slovenije.

OD MORAM DO ŽELIM – POT NOTRANJE MOTIVACIJE, ODGOVORNOSTI IN POVEZANOSTI

IZHODIŠČE

V skrbstvenih poklicih se zaposleni vsakodnevno soočajo z zahtevnimi situacijami, v katerih se hitro znajdejo med zunanjimi pritiski in notranjimi omejitvami. Cilj tega programa je, da udeleženci postopno preidejo od občutka »moram« k občutku »želim« – torej k notranji motivaciji, odgovornosti in občutku smisla v delu.

Program krepi osebne in socialne kompetence, ki so temelj kakovostne in varne obravnave in dobre klime v ustanovi.

CILJI

Udeleženci:

• prepoznajo svoje notranje vire moči in motivacije,
• razumejo pomen osebne odgovornosti in notranje usmerjenosti,
• razvijejo bolj konstruktivne načine sodelovanja in komunikacije,
• krepijo kulturo zaupanja, sočutja in povezanosti v ustanovi.

VSEBINA

1. Srečanje: Notranja moč in smisel (odkrivanje notranjih virov in iskanje smisla)

• Razumevanje notranjih virov moči – kako jih prepoznati in krepiti s pomočjo primerov.
• Kje v sebi najti energijo, ko zunanjih spodbud ni, kje in kako poiskati vzornike.
• Kako v izzivih, izgorevanju in omejitvah prepoznati priložnost za rast.
• Od občutka nemoči do občutka vpliva – praksa samorefleksije in notranjega miru.

2. Srečanje: Od zunanje prisile do notranje odgovornosti (primer iz prakse: kako je ustanova prešla iz »moram« v »želim«)

• Od »moram« do »želim« kot organizacijski premik – kako je potekala sprememba v ustanovi.
• Kaj pomeni odgovornost kot vrednota, ne kot zahteva – razvoj notranje odgovornosti v timu.
• Zgodbe iz prakse: kako se spremeni energija v kolektivu, ko ljudje dobijo možnost odločanja in prispevka.

3. Srečanje: Kdo sem v timu (zavedanje lastne vloge in pomena raznolikosti)

• Kako različnost osebnosti, vrednot in vedenj bogati tim.
• Samorefleksija: kakšno energijo in prispevek prinašam v tim.
• Moji vzorci sodelovanja – kdaj sem gradnik in kdaj ovira.

4. Srečanje: Skupaj ustvarjamo kulturo zaupanja in sodelovanja (kako graditi odnose, ki nas podpirajo in povezujejo)

• Kaj pomeni kultura zaupanja – kako jo vsakodnevno živimo.
• Komunikacija, ki gradi povezanost: poslušanje, dajanje feedback-ov, jasnost komunikacije.
• Kako ohraniti povezanost tudi v zahtevnih obdobjih.

METODE DELA

Izobraževanje temelji na izkustvenem učenju, refleksiji in aktivnem vključevanju udeležencev. Metode vključujejo kratke teoretične predstavitve, individualne in skupinske vaje, pogovore v dvojicah, analizo primerov iz prakse ter skupno refleksijo o prenosu v delovno okolje.

CILJNA SKUPINA

Izobraževanje se lahko izvede za člane delovnih timov in vodje.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

20 – 25

ČASOVNI OBSEG

4 termini po 4 pedagoške ure (skupno 16 PU).

PREDAVATELJI

• mag. phil. Tomaž Dietinger, logoterapevt
• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.
• Violeta Potočnik Krajnc, univ. dipl. soc. del., sistemska terapevtka, NLP Master coachinja
• Taja Borštnar, univ. dipl. soc. del., integrativna psihoterapevtka, seksualna psihoterapevtka in predavateljica

TERMIN IN KRAJ

Izvajanje poteka v ustanovi, ob terminih po dogovoru (npr. enkrat mesečno).

360° ANALIZA VODENJA IN UPRAVLJANJA S KADROVSKIMI VIRI – OD POVRATNE INFORMACIJE DO AKCIJSKEGA NAČRTA

IZHODIŠČE

Vodenje in upravljanje s kadrovskimi viri pomembno vplivata na motivacijo zaposlenih, delovno klimo, kakovost storitev ter organizacijsko učinkovitost. Organizacije pogosto izvajajo razgovore in ocenjevanja, vendar brez jasnega sistema povratnih informacij in spremljanja učinkov sprememb. 360-stopinjska analiza (samoocena in ocena z več zornih kotov) omogoča celovit pogled na vodstvene kompetence, odnose, komunikacijo, odločanje ter podporo zaposlenim. Ključna dodana vrednost izobraževanja je v tem, da udeleženci spoznajo, kako 360° analizo načrtovati, izvesti, rezultate smiselno interpretirati in jih pretvoriti v konkretne razvojne ukrepe.

CILJI

Udeleženci bodo po izobraževanju:

• razumeli namen in koristi 360° analize vodenja ter pogoje za kakovostno izvedbo,
• znali oblikovati ustrezen 360° vprašalnik in izvesti proces zbiranja povratnih informacij,
• prepoznali razlike med samooceno in oceno drugih ter razumeli tipične vzorce (slepe pege, razhajanja, močna področja),
• znali interpretirati rezultate in iz njih izluščiti 2–3 ključna razvojna področja,
• pripravili akcijski načrt za izboljšanje vodenja,
• spoznali načine spremljanja učinkov sprememb.

VSEBINA

• Uvod v 360° analizo: namen, metode, koristi in omejitve
• Načrtovanje procesa
• Oblikovanje vprašalnika
• Izvedba 360° ocenjevanja
• Interpretacija rezultatov
• Povezava z notranjimi standardi, cilji in kakovostjo storitev
• Oblikovanje akcijskega načrta
• Spremljanje učinkov

CILJNA SKUPINA

Direktorji in vodstveni delavci.

NAČIN IZVEDBE

Izobraževanje poteka praktično: kratka strokovna razlaga, priprava osnutka 360° vprašalnika in načrta izvedbe, analiza in interpretacija rezultatov (na drugem srečanju), priprava konkretnega akcijskega načrta z merili spremljanja učinkov.

IZVAJALKI

• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.

ČASOVNI OBSEG

8 pedagoških ur (v dveh delih: 2 × 4 PU)
Vmes udeleženci izvedejo 360° ocenjevanje v praksi, na drugem srečanju pa rezultate pretvorijo v akcijski načrt.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

Do 20

TERMIN IN KRAJ

Delavnico izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.

OD PREGLEDA KADROVSKIH PRAKS DO IZVEDLJIVIH IZBOLJŠAV

IZHODIŠČE

Delavnica je namenjena izvajalcem socialnovarstvenih storitev, ki želijo pregledati obstoječe kadrovske prakse ter jih povezati s kakovostjo storitev in razvojem organizacije v skladu s smernicami za kakovost in varnost obravnave.

CILJI

Udeleženci bodo:

• naredili pregled obstoječih kadrovskih praks v organizaciji,
• prepoznali ključne vrzeli in določili 3 prioritetna področja izboljšav,
• oblikovali konkretne ukrepe in akcijski načrt (kdo, kaj, do kdaj),
• dogovorili način spremljanja napredka v praksi.

VSEBINA

• Pregled praks (zaposlovanje in uvajanje, komunikacija, razvoj zaposlenih, mentorstvo, odsotnosti, dobro počutje, povratne informacije)
• Pregled kadrovskih procesov in praks (kaj delamo, kako in kako pogosto)
• Povezava praks s kakovostjo storitev in organizacijskimi cilji
• Načrtovanje izboljšav in akcijski načrt
• Spremljanje izvedbe in učinkov

CILJNA SKUPINA

Direktorji, vodje, vodja kakovosti, strokovni vodja

NAČIN IZVEDBE

Delavnica poteka praktično, z delom v skupinah. Udeleženci na koncu pripravijo pregled praks, predloge izboljšav in akcijski načrt.

IZVAJALKI

• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.

ČASOVNI OBSEG

8 pedagoških ur (v dveh delih: 2 × 4 PU)

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

Do 20

TERMIN IN KRAJ

Delavnico izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.

OBLIKOVANJE SKUPNE PRIHODNOSTI: VIZIJA, VREDNOTE IN VEDENJA V DELOVNEM OKOLJU /DELAVNICA/

IZHODIŠČA

Vizija je ključna usmeritev organizacije, predstavlja njeno prihodnost in želene dosežke. Je temeljni kamen, ki usmerja postavljanje ciljev ter sprejemanje odločitev. Ohranja osredotočenost organizacije in timov.

Organizacijske vrednote usmerjajo razmišljanje in delovanje organizacije. Vendar tudi, če so te vrednote oblikovane in zapisane, še ne pomeni, da so to temeljne vrednote, ki jih organizacija živi. Zapisane in živete vrednote se pogosto razlikujejo. Živete vrednote odsevajo organizacijsko kulturo.

Da zaposleni razumejo definirane vrednote, jih je potrebno prevesti v konkretna vedenja. Zavedanje, kako določena vedenja podpirajo vrednote, bistveno prispeva k oblikovanju in krepitvi pozitivne organizacijske kulture.

CILJA

• Oblikovati vizijo in vrednote.
• Razmisliti o načinih integracije vrednot v vsakodnevno življenje ustanove skozi konkretna vedenja.

VSEBINA

• Izvedba kratke ankete o vrednotah med zaposlenimi pred izvedbo delavnice.
• Razumevanje vizije: Kako oblikovati vizijo, ki bo navdihujoča usmeritev za organizacijo?
• Pomembnost organizacijskih vrednot: Kaj je smisel organizacijskih vrednot in kakšne so dobre vrednote?
• Oblikovanje vrednot ki bodo odražale jedro identitete organizacije
• Konkretna uresničitev vrednot: Kako zagotoviti, da vrednote niso le fraze, ampak se uresničujejo skozi konkretna in opazna vedenja?
• Integracija vrednot v življenje organizacije: Kako vključiti vrednote v vsakdanje delovanje organizacije, da postanejo del njenega vsakodnevnega življenja?

CILJNA SKUPINA

Širši vodstveni tim in ključni zaposleni. Prisotni naj bodo posamezniki, ki so naklonjeni razvoju organizacije, so pripravljeni prispevati, znajo izzvati razmišljanje in prinesejo drugačno perspektivo.

 

IZVAJALKI

• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.

ČASOVNI OBSEG

12 pedagoških ur (2 dneva)

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

Do 20

TERMIN IN KRAJ

Delavnice izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.

VERIFIKACIJA PROGRAMA

Izobraževanje bomo predložili v točkovanje pri Socialni zbornici Slovenije.

IZDELAVA KOMPETENČNEGA MODELA

IZHODIŠČA

Kompetenčni model je sistem, ki določa ključne kompetence za uspešno delo na določenem delovnem mestu. Predstavlja strukturiran in sistematičen pristop k opredeljevanju znanj, veščin, sposobnosti, vedenj in osebnostnih lastnosti, ki so potrebne za učinkovito in kakovostno opravljanje dela na posameznem delovnem mestu.

Omogoča poenotenje razumevanja pričakovanj do zaposlenih, njihovemu ocenjevanju in usposabljanju ter razvoju. Vzpostavlja skupen jezik med vodstvom, kadrovskimi službami in zaposlenimi. Prispeva k oblikovanju organizacijske kulture, usklajene s strateškimi cilji ustanove.

Z vzpostavitvijo kompetenčnega modela organizacija pridobi orodje za:

• transparentno in objektivno vodenje kadrovskih procesov,
• podporo pri izboru, uvajanju in razvoju zaposlenih,
• načrtovanje usposabljanj in kariernega razvoja,
• ocenjevanje delovne uspešnosti in potenciala zaposlenih,
• krepitev organizacijske kulture in vrednot,
• usklajevanje kompetenc zaposlenih s strateškimi cilji in poslanstvom ustanove.

Kompetenčni model tako prispeva k večji učinkovitosti, razvoju zaposlenih ter dolgoročni uspešnosti organizacije.

CILJI DELAVNICE

Udeleženci delavnice bodo:

• razumeli namen kompetenčnega modela in njegovo uporabo v javnem zavodu,
• znali določiti ključne kompetence za delovna mesta,
• pripravili osnutke opisov kompetenc,
• pridobili izhodišča za uporabo modela v kadrovskih postopkih in razvoju zaposlenih.

VSEBINA

Izdelava kompetenčnega modela:

• Opredelitev ključnih kompetenc za posamezna delovna mesta v ustanovi
• Izdelava opisov ključnih kompetenc delovni

1. delavnica (6 pedagoških ur)

• Predstavitev koncepta kompetenčnega modela in njegovih koristi.
• Povezava med kompetencami, kakovostjo in organizacijsko kulturo.

2. delavnica (18 pedagoških ur)

• Analiza ključnih delovnih mest in nalog v ustanovi.
• Določitev ključnih kompetenc za posamezna delovna mesta.
• Izdelava opisov kompetenc: vedenjski kazalniki, ravni razvoja, merljivost.

3. delavnica (6 pedagoških ur)

• Refleksija pripravljene verzije kompetenčnega modela ustanove.
• Razprava o uporabi modela v praksi: izbor, uvajanje, ocenjevanje, razvoj.
• Diskusija o uvajanju modela v sistem kakovosti.
• Priprava akcijskega načrta za implementacijo v praksi

IZVAJALKI

• Eva Imperl, univ. dipl. psih.
• Tanja Imperl, univ. dipl. soc.

CILJNA SKUPINA

Direktor, vodje služb, vodje timov, strokovni vodje, strokovni delavci (ki sodelujejo pri razvoju kadrovskih in kakovostnih sistemov) in člani timov (ki želijo razumeti svoj razvojni potencial in prispevek k delovanju ustanove)

ČASOVNI OBSEG

Seminar obsega tri delavnice v skupnem obsegu 30 pedagoških ur.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

20 oseb.

TERMIN IN KRAJ

Delavnico izvajamo v ustanovi na osnovi predhodnega dogovora.