Bazalna stimulacija

Izhodišča

Bazalna stimulacija je bila razvita v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji na področju specialne pedagogike. Njen začetnik je dr. Andreas Fröhlich, profesor za splošno specialno pedagogiko. Koncept deluje po principu zavestnega in ustvarjalnega spodbujanja čutov. Gre za stimuliranje občutja lastnega telesa. Na ta način dobi človek večji občutek za sebe, neprijetne občutke pa je mogoče na ta način odpraviti.

Človek občuti dogodek ali proces, ki ga spremeni v bolnika, kot travmatičen šok, kot agresiven poseg, kot počasi napredujoč proces propadanja. Vsak bolnik je utrpel povsem individualno usodo, obstajajo pa nekatere skupne značilnosti: osebe doživijo šok, travmo, določen poseg. Proces propadanja in funkcijske izgube pogosto spremenijo pri bolniku identiteto lastnega telesa. Dezorientiranost povzroči odtujenost v lastnem telesu. Gre za eksistenčno ogrožanje identitete. Če človek v svojem telesu ni več doma, če mu le-to postane tuje, če ga ogroža, potem to privede do odcepitve, do izgube njene osebne integritete. Ljudje se počutijo razcepljene, ne čutijo se več takšne, kot so nekoč bili.

Tradicionalni negovalni ukrepi se posvečajo zlasti »motenim« delom telesa, manj pa poskrbijo, da bi ti ukrepi ohranjali celovitost psihe in telesa. Bazalna stimulacija zagovarja tezo, da je zdravljenje ali izboljšanje stanja aktiven proces človeka, ki se mora na novo organizirati.

Cilji

Osrednji cilj je izboljšati kakovost nege pri osebah z demenco, pri težje in težko duševno prizadetih osebah, kot tudi pri stanovalcih na negovalno intenzivnih oddelkih oz. skupinah.

Cilj programa je usposobiti negovalno osebje, da bi s pomočjo bazalne stimulacije podprli proces aktivnega zdravljenja, v katerem skušamo osebi z demenco, duševno prizadetemu ali bolnemu človeku ponuditi take senzorične dražljaje, ki ustrezajo njihovemu vsakokratnemu počutju. Na osnovi poznavanja nege, ki temelji na bazalni stimulaciji, želimo doseči razumljivost in sprejetost teh raznolikih dotikov. Oseba naj ne bi več občutila dotik kot poseg ali napad, temveč kot navezovanje stika drugega človeka.

Prav tako je cilj usposabljanja, da znamo ponuditi stanovalcu ustrezne orientiacije, s pomočjo katerih se lahko nekoliko odprejo in vzpostavijo odnos do resničnosti, ki jih obdaja.

Ciljne skupine

Program je namenjen:

  • strokovnim delavcem in sodelavcem na področju nege in oskrbe,
  • delovnim terapevtkam/om,
  • fizioterapevtkam/om.

Število udeležencev

20 – 25

Vsebina

Program je razdeljen na dve vsebinski področji ali modula: teoretična izhodišča in vsebine, ki so povezane z izvajanjem bazalne stimulacije. Sprva se udeleženci seznanijo s komunikacijskimi vidiki in vidiki nudenja informacij pri konceptu bazalne stimulacije, o pomenu celostnega razvoja in stopnjah senzoričnega razvoja, pomenu dražljajev na ugodno psihofizično počutje in o pomenu dotikov. Zmedenost pri ljudeh, ki živijo v institucijah ni nujno posledica organskih sprememb v možganih. Načini vedenja, ki se pojavljajo v stanjih zmedenosti lahko pomenijo poskus človeka, da bi se prilagodil novi in zanj nerazumljivi situaciji.

Nadalje se bodo udeleženci seznanili z vsebinami, povezanimi s praktičnim izvajanjem koncepta bazalne stimulacije, kot so: konstantnost dotika, intenzivnost stika, ritem gibanja, varnost dotika, vaje izvajanja dobrega dotika, vaje izvajanja učinkovite ročne masaže, vaje poživljajočega, pomirjujočega delnega umivanja in umivanja celega telesa ter teme iz stimulacije čutil (na področju vida, sluha, okusa).

Časovni obseg

Trodnevni seminar v obsegu 21 pedagoških ur.

Predavateljica

Katijana Harasic

Termin in kraj

Osnovni tečaj:
24. – 26. 4. 2017, Hotel Paka Velenje

Nadaljevalni tečaj:
12. – 14. 6. 2017, Šport hotel Otočec
19. – 21. 6. 2017, Šport hotel Otočec

Verifikacija programa

Izobraževalni program bomo dali v verificikacijo in točkovanje Komisiji za izobraževanje in usposabljanje pri Socialni zbornici Slovenije.