Svet človeka z demenco v socialno varstveni ustanovi

Izhodišča

Razmišljanje o psihosocialnem modelu varstva oseb z demenco prinaša spremembe v razumevanje nege in oskrbe. Predvsem v tolmačenju vloge negovalnega osebja, ki v tradicionalnem pomenu poznajo, kaj je dobro in potrebno za stanovalce. S tem svojim pogosto dobronamernim vedenjem, zatrejo in uničijo samostojnost in avtonomijo pri stanovalcih. Na drugi strani pa sodobni negovalec ob upoštevanju integritete, strokovnosti in empatije gradi odnos do stanovalcev, pri katerih upošteva telo, dušo in duha.

Trendi kažejo na veliko verjetnost, da bomo tudi sami v starosti odvisni od pomoči drugih. Kako bomo doživljali in se soočali z lastno nemočjo? Kaj bo pomenila naša odvisnost za ljudi, ki bodo skrbeli za nas?

Ciljne skupine

Vsi, ki delajo z osebami z demenco.

Namen

S pomočjo izkustvene delavnice podoživeti svet ljudi z demenco, njihove temeljne občutke strahu, odvisnosti, agresije, sramu in obrambe. Pri tem bodo udeleženci aktivno soustvarjali vsebino, refleksirali lastna doživljanja in občutenja.

Število udeležencev

Ni omejeno.

Vsebina

Kakšen je svet, v katerem živijo ljudje z demenco? Psihološko gledano vodi demenca v fazo popolne in usodne odvisnosti, ljudje se znajdejo v situaciji, ki so jo doživeli v otroštvu. Kako so (pre)živeli otroško odvisnost in kako jo preživljajo kot dementni stanovalci različnih ustanov? Avtonomija, javno nastopanje, izražanje, odrasla komunikacija in interakcija razpadejo, teh mehanizmov ljudje z demenco v vsakdanjem življenju ne morejo več  uporabljati. Kaj jim preostane, kako se lahko izrazijo?

Ljudje z demenco lahko živijo srečno in kakovostno življenje, če vzpostavijo odnos s čutečo ter spoštljivo osebo. V primeru, ko so okolje in odnosi primerni ter se ustrezno prilagajajo človeku z demenco, demenca sama po sebi ne pomeni nujno velike nesreče.

Časovni obseg

7 pedagoških ur.